»Vaje niso bile nadlega, nasprotno.«

»Biti pevec APZ se mi vsaj spočetka ni zdelo zabavno.«

»Vsaka pomoč se je globoko usedla v srca vseh STA-jevcev in v imenu vseh nas globok hvala.«

»Hvala vsem v cehu, da je enotno podprl tisto, kar je prav, in hvala STA-jevcem, da vztrajate.«

»V APZ-ju tedaj nisi mogel peti, če nisi imel prave barve glasu.«

»V skoraj dveh letih in pol smo z ekipo naredili več kot marsikdo pred nami v celem mandatu. Zato predvsem hvala ekipi in vsem RTV-jevcem.«

»Od vsega začetka sem v njegovem liku hotel ustvariti neko zavedanje, ki ni del javne predstave o njem. Pri tem sem se opiral na to, kako sam sprejemam odločitve. Preden sem uspel kot igralec, sem bil brezdomec. Potem pa sem naenkrat imel svoj sanjski avto, svojo sanjsko hišo, a prišli so trenutki, ko sem se v tem življenju še vedno počutil tuje. Nekaj takega sem hotel upodobiti v O’Neallu, ki vohuni za Hamptonom in naposled omogoči FBI-jevcem, da ga ustrelijo. Tudi O’Neall neprestano tehta, kaj naj stori. Ljudje lahko odločitev sprejmejo tudi zato, ker jih v to nekaj prisili. Dovolj takšnih primerov poznam z ulice. Hotel sem torej tudi do O’Nealla ohraniti sočutje, tudi če je naredil stvari, ki jih ne razumemo. Ni bilo vedno lahko. Jokal sem, še posebno pri prizoru, ko se moram odločiti, da Freda Hamptona izdam. Zelo me je pretreslo, težko sem prizor izpeljal do konca. Vse se je zdelo tako resnično.«